NAPAD NA HOMEOPATIJO V MEDICINSKI REVIJI THE LANCET

 
Avgusta leta 2005 je bil v medicinski znanstveni reviji The Lancet objavljen uvodnik z naslovom Konec homeopatije (The end of homoeopathy) in prispevek Shanga in soavtorjev z naslovom Ali so klinični učinki homeopatije placebo učinki? Primerjalna študija placebo kontroliranih preizkusov homeopatije in alopatije (Are the clinical effects of homoeopathy placebo effects? Comparative study of placebo-controlled trials of homoeopathy and allopathy). Šlo je za metaanalizo, ki naj bi dokazovala, da so učinki homeopatskega zdravljenja enaki učinku placeba.
 
Kratek povzetek izvedbe študije in njene analize
 
Avtorji študije so naključno izbrali 110 homeopatskih študij in 110 primerljivih študij konvencionalne medicine. Nato so ene in druge študije ocenili in izbrali samo kakovostnejše. Ostalo jim je 21 homeopatskih študij in 9 študij konvencionalne medicine. Potem so izločili še študije z manjšim številom udeležencev in v končno analizo vzeli samo 8 homeopatskih študij in 6 študij konvencionalne medicine.
 
Pri tem ni bilo jasno, kako so ugotavljali kakovost študij, niti katere študije so vzeli kot bolj kakovostne. To so razkrili šele več mesecev pozneje pod pritiskom kritikov, do takrat pa rekonstrukcija analize ni bila mogoča.
 
Tako izvedena študija je pokazala razmerje obetov OR = 0,88 (interval zaupanja 0,65–1,19) za homeopatske študije in OR = 0,58 (interval zaupanja 0,39–0,85) za študije konvencionalne medicine.
 
Ko je bila končno mogoča rekonstrukcija analize, so kritiki najprej opazili, da nekaterih kakovostnih študij, ki so jih upoštevali v prejšnjih podobnih metaanalizah, v tej analizi, ne da bi to pojasnili, niso ocenili za dovolj kakovostne in jih pri nadaljnjih analizah niso upoštevali. Izločili so na primer študijo o homeopatskem zdravljenju kroničnega poliartritisa, ki je imela za homeopatijo ugoden izid, vendar naj ne bi našli primerljive študije konvencionalne medicine, čeprav jih obstaja veliko.
 
Potem ko so Shang in soavtorji izločili več kot 93 odstotkov vstopnih študij, so se kritiki vprašali, koliko so izbrane študije sploh še reprezentativne, predvsem pa primerljive. Izkazalo se je, da sta ostala samo dva para študij, ki sta primerjala učinek homeopatije in konvencionalne medicine glede na isto težavo, ostale pa so bile glede tega povsem neprimerljive. Tako ne moremo reči, da je šlo za verodostojno in znanstveno primerjavo učinka dveh načinov zdravljenja.
 
V oči zbode tudi to, da so se med primerljivimi vstopnimi študijami znašle študije konvencionalne medicine, ki so bile zaradi hudih stranskih učinkov zdravil predčasno prekinjene. Še posebej to velja za proučevanje delovanja dexfenfluramina na hujšanje. V končno analizo so vključili primerljivo homeopatsko študijo, čeprav je jasno, da debelost ni nekaj, kar bi lahko dolgoročno zdravili z zdravili.
 
Študija, ki ima v tej metaanalizi statistično največjo težo in je za homeopatijo neugodna, je proučevala vpliv homeopatskega zdravila Arnica montana v potenci C30 na utrujenost in bolečnost mišic tekačev na dolge proge. Takšna utrujenost seveda ni bolezen in je posledica hudega napora, odstrani pa jo počitek. Primerljiva študija konvencionalne medicine prav tako ni dokazala koristnosti klasičnih zdravil, vendar te študije v nadaljnje analize niso vključili. Če iz metaanalize odstranimo omenjeno homeopatsko študijo, se rezultati spremenijo. Razmerje obetov pade na OR = 0,80 z intervalom zaupanja 0,61–1,05.
 
Kot rečeno, vseh 21 homeopatskih študij, ki so jih ocenili kot kakovostne, Shang in soavtorji niso vključili v nadaljnje analize. Odločili so se samo za velike študije in preprosto določili, da je velika študija tista z vzorcem vsaj N = 98 (»cut off value«). Zakaj ravno N = 98 in ne več ali manj, avtorji niso razložili. Če iz metaanalize izvzamemo študijo z utrujenimi tekači in namesto N = 98 izberemo N = 100, dobimo v analizo šest študij z rezultati OR = 0,73, interval zaupanja 0,59–0,91, P = 0,005. Če pa je N = 80 (osem študij), je OR = 0,75, interval zaupanja 0,58–0,96, P = 0,025. Torej samo malenkosten premik »cut off« vrednosti navzgor ali navzdol povsem spremeni končni rezultat študije.
 
Moteče je tudi dejstvo, da so v primerjanih študijah konvencionalne medicine za spodnjo mejo postavili neprimerljiv N = 143. Prav zaradi tega, ker pri izboru vrednosti N = 98 ni nobene logike, so kritiki pomislili, da je bila analiza delana post hoc.
 
Če v končno analizo vzamemo vseh 21 homeopatskih študij, ki so bile ocenjene kot kakovostne, statistika dokaže učinkovitost homeopatije. V tem primeru je skupen OR = 0,76, interval zaupanja 0,59–0,99, P = 0,039. Vsi ti rezultati kažejo na statistično pomembno učinkovitost homeopatskih zdravil glede na placebo.
 
Ob tem je treba poudariti, da homeopatske študije niso sledile pravilom homeopatskega zdravljenja, zato rezultati niso bili niti približno optimalni. Določeno homeopatsko zdravilo so bolnikom dajali na osnovi diagnoze in ne na osnovi simptomov bolezni, kot zahtevajo pravila homeopatskega zdravljenja. Torej so učinkovitost homeopatskih zdravil v izbranih študijah preizkušali po pravilih konvencionalne medicine in ne po pravilih homeopatije. Če statistična raziskava kljub temu pokaže statistično pomembno učinkovitost homeopatskih zdravil, bi morali homeopatijo jemati toliko bolj resno, če pa tega ne pokaže, to še ne dokazuje, da so homeopatska zdravila neučinkovita, saj jih je treba predpisovati pravilno.
 
Razlog, zakaj je Lancet objavil takšen uvodnik in študijo, ki je v posmeh znanosti, najdemo v isti številki revije pod rubriko Svetovno poročilo in naslovom Kritiki so raztrgali osnutek poročila Svetovne zdravstvene organizacije o homeopatiji (Critics slam draft WHO report on homoeopathy). V Svetovni zdravstveni organizaciji so namreč pripravljali poročilo, ki bi homeopatiji dalo priznanje in ji tako odprlo pot v zdravstvene sisteme posameznih držav, podobno kot se je to zgodilo v primeru akupunkture. To je bilo treba na vsak način preprečiti, če ne drugače, tudi s pomočjo prevare. Objavi članka v reviji The Lancet je sledil dobro orkestriran medijski napad na homeopatijo po vsem svetu in Svetovna zdravstvena organizacija se je objavi omenjenega poročila odpovedala.
 
Angleški raziskovalni novinar Martin J. Walker je v svoji knjigi Dirty Medicine razkril del ozadja, ki je botrovalo tako zmanipulirani raziskavi. Kot piše Walker, je imel urednik Lanceta, dr. Richard Horton, tesne povezave s podjetjem GlaxoSmithKline. Nadzoroval ga je Sir Crispin Davis, glavni izvršni direktor Reed Elseviera (založniške hiše, ki je lastnik revije The Lancet), ki je imel obenem tudi položaj direktorja v GlaxoSmithKlinu. Vodja raziskave pa je bil Shangov nadrejeni, glasen skeptik, profesor dr. Matthias Egger.
 
Več v:

John P. A. Ioannidis: Why Most Published Research Findings Are False. PLoS Med 2(8): e124.
Peter Fisher: Homeopathy and The Lancet. Evid Based Complement Alternat Med. 2006 March; 3 (1), Pages 145–147
Michael Frass et al.: Asymmetry in The Lancet meta-analysis. Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Pages 52-53, January 2006
Helmut Kiene et al.: Bias in meta-analysis. Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Page 54, January 2006
David Reilly: Sir? Is that bias? Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Page 55, January 2006
Paulo Rosenbaum: What end is this anyway? Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Pages 55-56, January 2006
Lex Rutten, Erik Stolper: ‘Proof’ against homeopathy in fact supports Homeopathy. Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Pages 57-61, January 2006
Open letter to the Editor of The Lancet from the Swiss Association of Homoeopathic Physicians (SVHA). Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Pages 61-62, January 2006
Bernard Poitevin et al.: French doctor's response. Homeopathy. Volume 95, Issue 1 , Pages 63-64, January 2006
Rainer Lüdtke, Lex Rutten: The conclusions on the effectiveness of homeopathy highly depend on the set of analyzed trials. Journal of Clinical Epidemiology. Volume 61, Issue 12, Pages 1197-204, December 2008
Gudrun Bornhöft, Peter Matthiessen (Eds.): Homeopathy in Healthcare - Effectiveness, Appropriateness, Safety, Costs. Springer-Verlag Berlin Heidelberg 2011
Robert G. Hahn: Homeopathy: Meta-Analyses of Pooled Clinical Data. Forschende Komplementarmedizin; 20(5): 376-381, October 2013