LEKARNE ČAKAJO NA HOMEOPATSKA ZDRAVILA
06.01.2010 00:00
Novinarka Dnevnika Zdenka Đokić piše, da »v Franciji homeopatska zdravila redno uporablja kar 40 odstotkov ljudi, saj homeopatsko zdravljenje praviloma nima stranskih učinkov, ne povzroča odvisnosti, pa še veliko cenejše je od »klasičnega«. Tudi v Sloveniji smo lani sprejeli pravilnik, ki omogoča, da lahko homeopatska zdravila pridobijo dovoljenje za promet Sloveniji in na ta način pridejo tudi v slovenske lekarne. Prvi koraki so bili narejeni, na nadaljnje čakamo.«
Novinarka Zdenka Đokić je za prilogo Nika časopisa Dnevnik pripravila prispevek Lekarne čakajo na homeopatska zdravila. "Obiskovalci naših lekarn vsak dan sprašujejo, kdaj bodo lahko prišli po homeopatska zdravila, poročajo farmacevti. Tisti, ki si želijo samozdravljenja s homeopatijo, se lahko zaenkrat odpravijo le v Avstrijo ali Italijo, kjer so homeopatska zdravila na voljo v vsaki lekarni in kjer jih predpisujejo tudi zdravniki na recept. Pri nas je drugače. Da homeopatija kljub odobritvi vstopa v lekarne še vedno ni del uradne medicine, pričajo zakonske opredelitve, ki postavljajo strogo ločnico med obe obliki zdravljenja. Zakon o zdravniški službi npr. določa, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, zdravniška licenca ne podeli oziroma, da se zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost začasno, v tem času licenca odvzame. Gotovo se vsak zdravnik zelo težko odloči za vrnitev licence, da bi lahko prakticiral homeopatijo, česar se v tujini ne zahteva. Posledično je pri nas zelo malo zdravnikov homeopatov.
Želimo si več možnosti
Mag. Lejla Hercegovac je zdravnica uradne medicine, specialistka pediatrije, ki je opravila tudi homeopatsko izobraževanje. »Ker želim poznati druge vede, ki jih moji pacienti uporabljajo in o njih poročajo v moji ambulanti,« je pojasnila in dodala, da kljub pridobljenem znanju homeopatije ne izvaja. Ko pa bo sistem pri nas dovoljeval, da lahko zdravniki prakticirajo obe medicini, klasično in homeopatsko, kot je to stalna praksa v nekaterih državah, npr. v Franciji, Švici, Nemčiji in Angliji, takrat pa bo z veseljem ponudila svojim bolnikom tudi to možnost. »Klasična medicina je prva izbira za bolnike kot tudi za zdravnike. Pomembno pa je, da imamo na voljo več možnosti zdravljenja, sploh pri boleznih, pri katerih so se alopatska zdravila izkazala za manj učinkovita, npr. pri glavobolih, nespečnosti, depresiji in psihosomatskih boleznih nasploh,« je povedala mag. Leila Hercegovac. Po njenem mora zdravnik izbrati najbolj učinkovito, cenovno ugodno in najmanj škodljivo zdravilo za bolnika. Če v danem primeru to pomeni uporabo homeopatskega zdravila, zakaj jih ne bi vključili in lajšali težave še kako drugače? »Pod pogojem, da homeopatijo izvajajo zdravniki in le tam, kjer ima svoje mesto,« dodaja zdravnica.
Francozi ne izključujejo, ampak združujejo
Dr. Dominique Cado Leclerq, zdravnica splošne medicine, zaposlena v Centru za izobraževanje in razvoj homeopatije v Parizu je pred nedavnim obiskala Slovenijo in na Fakulteti za farmacijo predstavila homeopatski pristop zdravljenja alergij in svoje dolgoletne izkušnje v ordinaciji kot zdravnica in homeopatinja ter pojasnila, kako je homeopatija pri njih vključena v zdravstveni sistem. »V Franciji na srečo ne izbiramo med homeopatskimi zdravili in zdravili klasične medicine, ampak potenciale obojih združujemo. Te prakse izvajamo izključno zdravniki uradne, alopatske medicine, ki imamo možnost priučiti se poleg homeopatije še akupunkture, fitoterapije in drugih komplementarnih ved. Ker imamo zelo dolgo in močno tradicijo homeopatije - s homeopatijo so se ukvarjali moji starši in moji stari starši - ne preseneča dejstvo, da število homeopatskih zdravnikov v Franciji presega 23.000. Tudi v lekarnah lahko ljudje stopijo po alopatska, homeopatska zdravila ali katera koli druga zdravila. Več možnosti izbire dviga uspehe zdravljenja, v kar so se prepričali tudi tisti nejeverni in skeptični.«
Dr. Maruša Hribar, mag. farm., predsednica homeopatske sekcije pri Slovenskem farmacevtskem društvu je po predavanju francoske gostje povedala, da slovenske farmacevte zanimajo izkušnje držav, kot je Francija, kjer je homeopatija že dalj časa integrirana v javni zdravstveni prostor. »Izobraževanje je najprimernejši način, da bomo v Sloveniji lahko sledili priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije in EU, ki promovirata pluralnost medicin. Strokovna predavanja iz homeopatije so zanimiva tudi za farmacijo kot stroko, saj odpirajo nove možnosti delovanja te znanstvene vede.«
V Sloveniji smo nas do francoskega standarda loči še veliko, saj je zdravnikov, ki bi se odrekli zdravniški licenci za homeopatsko zdravljenje, zelo malo, posledično pa se homeopatija razvija pretežno za samozdravljenje v lekarnah. Kot je sicer pomembno, da homeopatsko zdravilo na recept predpiše zdravnik, je pri samozdravljenju pomembno, da se tovrstna zdravila izdajajo samo v lekarna, edina odgovorna osebna za izdajo pa je magister farmacije s strokovnim izpitom in dodatnim znanjem iz homeopatije. Tako je pri nas tudi zakonsko opredeljeno.
Homeopatska zdravila sodijo samo v lekarne
Da je pomembno, da so farmacevti na voljo za pomoč in usmerjanje pri sprejemanju odločitev o izbiri zdravljenja, meni tudi mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, ki podpira izobraževanje lekarnarjev na področju homeopatije. »Slovenski farmacevti s homeopatijo nimamo težav in smo na njen prihod pripravljeni. Ker na dodiplomskem nivoju magistri farmacije znanj iz homeopatije ne uspejo pridobiti, se danes na tem področju dodatno izobražujejo tudi preko Lekarniške zbornice Slovenije. Izobrazbo torej farmacevti imamo, takoj ko bodo zdravila na voljo v lekarnah, pa bomo lahko tudi ustrezno svetovali za njihovo uporabo,« je povedala mag. Čufarjeva. Celovit, strokoven znanstveni nasvet je po njenem pomemben tudi zato, da bodo farmacevti v lekarnah lahko svetovali bodisi alopatska bodisi homeopatska zdravila za samozdravljenje ali v primeru resnejšega obolenja odsvetovali oboje in napotili k zdravniku. »Čeprav s klasičnimi pristopi, ki veljajo za alopatska zdravila, za homeopatska še ne moremo dokazati, da delujejo, klinične izkušnje govorijo njim v prid. Predvsem pa smo se postavili na stališče, da gre tudi pri uvedbi homeopatskega zdravljenja v lekarne za pravico pacientov do izbire,« je sklenila mag. Čufarjeva.
Mag. Alenka Vilfan Gobec, mag. farm., spec., Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je povedala, da »zaenkrat vlog za homeopatska zdravila še nismo prejeli. Apeliramo na predlagatelje, da v skladu z zakonodajo vložijo vloge za homeopatska zdravila, predvsem za monokomponentna.«
Vir:
Dnevnik, priloga Nika št. 163, 6. januar 2010, Zdenka Đokić: Lekarne čakajo na homeopatska zdravila
Želimo si več možnosti
Mag. Lejla Hercegovac je zdravnica uradne medicine, specialistka pediatrije, ki je opravila tudi homeopatsko izobraževanje. »Ker želim poznati druge vede, ki jih moji pacienti uporabljajo in o njih poročajo v moji ambulanti,« je pojasnila in dodala, da kljub pridobljenem znanju homeopatije ne izvaja. Ko pa bo sistem pri nas dovoljeval, da lahko zdravniki prakticirajo obe medicini, klasično in homeopatsko, kot je to stalna praksa v nekaterih državah, npr. v Franciji, Švici, Nemčiji in Angliji, takrat pa bo z veseljem ponudila svojim bolnikom tudi to možnost. »Klasična medicina je prva izbira za bolnike kot tudi za zdravnike. Pomembno pa je, da imamo na voljo več možnosti zdravljenja, sploh pri boleznih, pri katerih so se alopatska zdravila izkazala za manj učinkovita, npr. pri glavobolih, nespečnosti, depresiji in psihosomatskih boleznih nasploh,« je povedala mag. Leila Hercegovac. Po njenem mora zdravnik izbrati najbolj učinkovito, cenovno ugodno in najmanj škodljivo zdravilo za bolnika. Če v danem primeru to pomeni uporabo homeopatskega zdravila, zakaj jih ne bi vključili in lajšali težave še kako drugače? »Pod pogojem, da homeopatijo izvajajo zdravniki in le tam, kjer ima svoje mesto,« dodaja zdravnica.
Francozi ne izključujejo, ampak združujejo
Dr. Dominique Cado Leclerq, zdravnica splošne medicine, zaposlena v Centru za izobraževanje in razvoj homeopatije v Parizu je pred nedavnim obiskala Slovenijo in na Fakulteti za farmacijo predstavila homeopatski pristop zdravljenja alergij in svoje dolgoletne izkušnje v ordinaciji kot zdravnica in homeopatinja ter pojasnila, kako je homeopatija pri njih vključena v zdravstveni sistem. »V Franciji na srečo ne izbiramo med homeopatskimi zdravili in zdravili klasične medicine, ampak potenciale obojih združujemo. Te prakse izvajamo izključno zdravniki uradne, alopatske medicine, ki imamo možnost priučiti se poleg homeopatije še akupunkture, fitoterapije in drugih komplementarnih ved. Ker imamo zelo dolgo in močno tradicijo homeopatije - s homeopatijo so se ukvarjali moji starši in moji stari starši - ne preseneča dejstvo, da število homeopatskih zdravnikov v Franciji presega 23.000. Tudi v lekarnah lahko ljudje stopijo po alopatska, homeopatska zdravila ali katera koli druga zdravila. Več možnosti izbire dviga uspehe zdravljenja, v kar so se prepričali tudi tisti nejeverni in skeptični.«
Dr. Maruša Hribar, mag. farm., predsednica homeopatske sekcije pri Slovenskem farmacevtskem društvu je po predavanju francoske gostje povedala, da slovenske farmacevte zanimajo izkušnje držav, kot je Francija, kjer je homeopatija že dalj časa integrirana v javni zdravstveni prostor. »Izobraževanje je najprimernejši način, da bomo v Sloveniji lahko sledili priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije in EU, ki promovirata pluralnost medicin. Strokovna predavanja iz homeopatije so zanimiva tudi za farmacijo kot stroko, saj odpirajo nove možnosti delovanja te znanstvene vede.«
V Sloveniji smo nas do francoskega standarda loči še veliko, saj je zdravnikov, ki bi se odrekli zdravniški licenci za homeopatsko zdravljenje, zelo malo, posledično pa se homeopatija razvija pretežno za samozdravljenje v lekarnah. Kot je sicer pomembno, da homeopatsko zdravilo na recept predpiše zdravnik, je pri samozdravljenju pomembno, da se tovrstna zdravila izdajajo samo v lekarna, edina odgovorna osebna za izdajo pa je magister farmacije s strokovnim izpitom in dodatnim znanjem iz homeopatije. Tako je pri nas tudi zakonsko opredeljeno.
Homeopatska zdravila sodijo samo v lekarne
Da je pomembno, da so farmacevti na voljo za pomoč in usmerjanje pri sprejemanju odločitev o izbiri zdravljenja, meni tudi mag. Andreja Čufar, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, ki podpira izobraževanje lekarnarjev na področju homeopatije. »Slovenski farmacevti s homeopatijo nimamo težav in smo na njen prihod pripravljeni. Ker na dodiplomskem nivoju magistri farmacije znanj iz homeopatije ne uspejo pridobiti, se danes na tem področju dodatno izobražujejo tudi preko Lekarniške zbornice Slovenije. Izobrazbo torej farmacevti imamo, takoj ko bodo zdravila na voljo v lekarnah, pa bomo lahko tudi ustrezno svetovali za njihovo uporabo,« je povedala mag. Čufarjeva. Celovit, strokoven znanstveni nasvet je po njenem pomemben tudi zato, da bodo farmacevti v lekarnah lahko svetovali bodisi alopatska bodisi homeopatska zdravila za samozdravljenje ali v primeru resnejšega obolenja odsvetovali oboje in napotili k zdravniku. »Čeprav s klasičnimi pristopi, ki veljajo za alopatska zdravila, za homeopatska še ne moremo dokazati, da delujejo, klinične izkušnje govorijo njim v prid. Predvsem pa smo se postavili na stališče, da gre tudi pri uvedbi homeopatskega zdravljenja v lekarne za pravico pacientov do izbire,« je sklenila mag. Čufarjeva.
Mag. Alenka Vilfan Gobec, mag. farm., spec., Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke je povedala, da »zaenkrat vlog za homeopatska zdravila še nismo prejeli. Apeliramo na predlagatelje, da v skladu z zakonodajo vložijo vloge za homeopatska zdravila, predvsem za monokomponentna.«
Vir:
Dnevnik, priloga Nika št. 163, 6. januar 2010, Zdenka Đokić: Lekarne čakajo na homeopatska zdravila