KLASIČNA MEDICINA IN HOMEOPATIJA
09.11.2002 00:00
Zdravnik homeopat je najprej zdravnik, ki je zaprisegel Hipokratu, šele nato tudi homeopat. K zdravnikom homeopatom se namreč zatečejo tudi hudo bolni - in samo zdravnik bo znal pravilno presoditi, kakšno zdravljenje je zanje najboljše.
Kdaj se zateči k homeopatiji?
"Homeopatijo bi morali poučevati na univerzi. Nikomur je ne bi bilo treba uporabljati, toda vsak zdravnik bi jo moral poznati," je poudaril dr. Michael Frass, profesor na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju in od leta 1991 direktor Oddelka za intenzivno interno medicino v bolnišnici na Dunaju, ki je bil pred kratkim na strokovnem obisku v Sloveniji. Na začetku 20. stoletja se je morala homeopatija umakniti pod pritiski hitro razvijajoče se klasične medicine in pomanjkanja denarja.
Toda zadnja leta številni bolniki in zdravniki iščejo še druge možnosti zdravljenja. V Evropi se je homeopatija najbolj uveljavila v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V vseh teh deželah so homeopatska zdravila na voljo v skorajda vseh lekarnah, homeopatijo pa fakultativno poučujejo na medicinskih fakultetah. V teh državah osnovno zdravstveno zavarovanje bodisi v celoti bodisi delno krije stroške homeopatsko zdravljenje.
V teh državah osnovno zdravstveno zavarovanje bodisi v celoti bodisi delno krije stroške homeopatsko zdravljenje. Homeopatija je še najmanj prisotna v skandinavskih in slovanskih deželah ter na Madžarskem, kjer homeopatskih zdravil tako rekoč ni mogoče dobiti. V državah, kjer je homeopatija legalizirana (med njimi sta tudi Avstrija in Italija), so že sprejeli homeopatske farmakopeje, ki natančno predpisujejo sestavo in postopek izdelave homeopatskih zdravil. Homeopatska zdravila so na voljo samo v lekarnah.
V Sloveniji je homeopatija še brez statusa. To pomeni, da zdravil ni mogoče kupiti v lekarnah in da se lahko za homeopata izdaja tako rekoč vsakdo. Slovensko homeopatsko društvo si že vse od nastanka prizadeva za legalizacijo homeopatije, saj bo le tako mogoče vzpostaviti nadzor in preprečiti zlorabe.
Tudi zato so 21. marca 2002 v Zdravstvenem domu Center na Metelkovi ulici v Ljubljani priredili predavanje o homeopatskem zdravljenju na univerzitetni kliniki. O svojem delu in izkušnjah je pred polno predavalnico (predvsem zdravnikov) spregovoril dr. Michael Frass, profesor na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju in od leta 1991 direktor Oddelka za intenzivno interno medicino v bolnišnici na Dunaju.
Vsak primer je drugačen
Dr. Frass pravi, da je najprej zdravnik in šele potem homeopat. Pri nekaterih bolnikih res najprej poskusi s homeopatijo, vendar se morajo učinki pokazati zelo hitro, v 24 urah; če se to ne zgodi, se loti klasičnega zdravljenja. Spet drugič najprej pozdravi vidne simptome in nato poskusi še s homeopatsko metodo. Vsakič se mora odločiti drugače, kajti vsak primer, s katerim se sreča, je drugačen.
Dr. Frass meni, da bi se smeli s homeopatijo ukvarjati le zdravniki; pri vsakem obolenju je namreč potrebna natančna diagnoza. Homeopatija ni in ne sme biti edina možnost, vendar je dr. Frass prepričan, da lahko zelo pomaga. Tudi zato bi morali homeopatijo poučevati na univerzi - nikomur je ne bi bilo treba uporabljati, toda vsak zdravnik bi jo moral poznati. Poleg tega bi to preprečilo, da bi se s homeopatskim zdravljenjem ukvarjali nestrokovnjaki.
V središču bolnik
Homeopatija ne zdravi le indikacij, temveč išče in odpravlja izvor težav, te pa so po homeopatski filozofiji v nas samih. V klasični medicini je v središču pozornosti diagnoza, v homeopatiji bolnik. Zato za homeopate velja pravilo: "Ne zdraviš bolezni, marveč bolnika!" Dr. Frass od svojih študentov zahteva, naj se ukvarjajo s človekom, in ne s statistikami in raziskavami. Zdravnika mora zanimati zdravje, ne bolezen.
Le eno zdravilo
Dr. Frass je opozoril, da mora zdravnik vedno uporabljati eno samo homeopatsko zdravilo. Kombinacije zdravil je namreč, podobno kot v klasični medicini, vedno težko nadzorovati. Seveda pa lahko zdravnik kombinira homeopatsko in klasično zdravljenje.
Homeopatija ne zdravi le simptomov, temveč išče izvor težav. Klasična medicina težave navidezno pozdravi, vendar jih v resnici le potlači. Prav zato, pravi dr. Frass, je pri negi težjih bolnikov na intenzivni negi najbolje uporabljati oboje. S homeopatskim zdravljenjem je treba obvezno seznaniti tudi medicinske sestre in bolnikove svojce, saj morajo poznati stranske učinke.
Prehrana
Na koncu je dr. Frass spregovoril še o prehranjevanju med homeopatskim zdravljenjem. Priporoča domačo in sezonsko hrano ter veliko sadja (vendar ne po tretji uri popoldne), odsvetuje pa pretirano uživanje začimb, mesa in krompirja ter rafiniranih živil. Med homeopatskim zdravljenjem naj ne bi pili kave, saj utegne priti do reakcije z nekaterimi snovmi. Zdravilo je treba vzeti najmanj 15 minut pred obrokom ali po njem.
Kako veste, da nimate opraviti s homeopatijo:
- Če je prvi pogovor krajši od dvajset minut - homeopati morajo poslušati bolnika, na osnovi njegovega pripovedovanja prepoznati težave in ga opozoriti na morebitno nevarnost.
- Če je bolnik naročen na naslednji pregled šele čez štirinajst dni - učinki homeopatskega zdravljenja se pokažejo zelo hitro, običajno že v nekaj urah, zato mora biti naslednji pregled čim prej.
- Zelo visoka cena pregleda.
- Zelo visoka cena zdravil.
Potrpežljivost, izkušnje in dobri farmacevti
Po Frassovih besedah je za dobrega homeopata potrebno troje: potrpežljivost, izkušnje in dobri farmacevti. Ti morajo pripravljati zdravila po treh osnovnih pravilih:
1. poznati morajo izbor sestavin,
2. upoštevati morajo vse kriterije priprave,
3. sestavine morajo vedno pretresti.
Neresnice o homeopatiji:
- V homeopatijo je treba verjeti.
- Nič ni na tem - ni res, saj izkušnje kažejo drugače.
- O homeopatiji ni študij in raziskav - obstajajo, vendar jih bo treba opraviti še več.
- To je samo placebo - ni res, raziskave kažejo, da je homeopatija uspešnejša od placeba.
- Homeopatija deluje samo zaradi zdravnikove prijaznosti - ni res, zdravnik mora resda prisluhniti bolniku, vendar dr. Frass priznava, da se včasih primeri, da se z bolniki ne pogovori.
HOMEOPATSKO ZDRAVLJENJE - V ROKAH ZDRAVNIKA
Beseda homeopatija je sestavljena iz korenov dveh grških besed: homoios (podobno) in pathos (trpljenje, bolezen). Kot pove že ime, je to način zdravljenja, pri katerem se skuša zdravnik homeopat s posebnim homeopatskim zdravilom čim bolj približati vzroku bolezni in ga tako tudi odpraviti. Postopek, po katerem zdravnik homeopat izbere zdravilo za posameznega bolnika, je unikaten, saj skuša najti zdravilo, ki je karseda pisano na kožo bolnika, "ukrojeno po njegovi meri", z vsemi njegovimi posebnostmi vred. Zaradi tega fraza, da "homeopatija zdravi bolnika, in ne bolezni", ni demagoška.
Celovita teorija, na kateri temelji homeopatija in je predstavljena v Organonu umetnosti zdravljenja avtorja Samuela Hahnemanna, "bibliji" homeopatije, je skladna z biološkimi zakoni. Verjetno je prav to razlog, da jo uradna medicina že vse od začetkov pred dvestotimi leti napada in preganja. Ta celovita teoretska osnova homeopatije je enaka že vsaj sto petdeset let in se ne spreminja - zdravljenje v skladu z njo je bilo enako uspešno v devetnajstem stoletju kot danes. Homeopatija bolnikovih simptomov in znakov ne razume kot bolezen in jih zato ne zatira. Vzroke za bolezensko stanje vidi globlje in z delovanjem nanje popelje organizem (tu so mišljene tako duševne kot bolj fizične sestavine organizma) do stanja ravnovesja, ko tudi simptomi in znaki, biološki znanilci nereda, izginejo.
Kakšne "bolezni" zdravi homeopatija?
Uspešno zdravi vse bolezni, ki so še na funkcionalni ravni. Če pa je bolezenski proces v organizmu že dalj časa in povzroči organske okvare, utegne biti zdravljenje s homeopatijo težavnejše in dolgotrajnejše, seveda pa je lahko - tako kot vsak poseg v človeško telo -, tudi neuspešno. Pri sladkorni bolezni tipa I, pri kateri celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin, v celoti prenehajo delovati, je nemogoče pričakovati, da nam jih bo uspelo obuditi, ker so pač mrtve. Toda obstajajo številna bolezenska stanja, ki so manj dokončno okvarila tkiva in organe, zato jih homeopatija lahko razmeroma uspešno zdravi. To so lahko tudi zelo huda bolezenska stanja, s kakršnimi se ukvarjajo oddelki za intenzivno medicino.
Homeopatija v Sloveniji
Homeopatija ima v Sloveniji lepo tradicijo, saj je bila razširjena že v 19. stoletju. Omenja jo tudi France Prešeren, saj je bil njegov prijatelj, prior Matej Faust Gradišek, znan homeopat v Šmartnem pod Šmarno goro. V drugi polovici prejšnjega stoletja je homeopatija tako rekoč zamrla; znova se je začela prebujati šele po letu 1991, ko je bilo ustanovljeno Slovensko homeopatsko društvo (SHD). V statutu društva piše, da je osnovni namen društva preučevanje in pospeševanje homeopatije kot znanstvene veje zdravstvenega sistema, kamor nedvomno sodi, če si le od bliže pogledamo položaj v drugih državah Evropske unije. SHD zato prireja izobraževanje na ravni, ki jo je določil Evropski odbor za homeopatijo iz Bruslja, s predavanji priznanih domačih in tujih strokovnjakov obvešča širšo javnost o bistvu homeopatskega zdravljenja ter deluje na publicističnem področju in na primarni ravni (zdravljenje bolnikov).
Deljena mnenja
V SHD je trenutno včlanjenih približno 60 članov. Po statutu društva so to lahko le strokovnjaki medicinskih ved (zdravniki, stomatologi, veterinarji, farmacevti). SHD zastopa stališče, da spada homeopatsko zdravljenje izključno v roke zdravnika, ki mora biti poleg tega, da je opravil študij medicine, tudi ustrezno homeopatsko izobražen.
Zato se ne strinjajo z ministrstvom za zdravje, zdravstvenim svetom in komisija za medicinsko etiko, ki menijo, naj se s homeopatijo ukvarjajo le zdravilci. Zdravnik homeopat je najprej zdravnik, ki je zaprisegel Hipokratu, šele nato tudi homeopat. K zdravnikom homeopatom se namreč zatečejo tudi hudo bolni - in samo zdravnik bo znal pravilno presoditi, kakšno zdravljenje je zanje najboljše. Včasih namreč po prepričanju SHD ne gre brez kirurgije ali kakega drugega postopka klasične medicine.
Strokovni nadzor
V SHD je nekaj članov, ki imajo za seboj dolgoletno uspešno prakso s homeopatskim zdravljenjem. Zavedajo se, da se utegne primeriti, da kak bolnik ne bo zadovoljen z zdravljenjem. SHD je zato ustanovilo štiričlansko komisijo za strokovni nadzor (dva člana sta strokovna mentorja društva iz Nemčije in Avstrije, dva pa sta iz Slovenije), ki daje strokovno mnenje o utemeljenosti pritožb.
Za dosego temeljnega namena ustanovitve društva je potreben tudi dialog z ministrstvom za zdravje. Tega še ni, vendar v SHD verjamejo, da zaradi velikega pomena, ki ga trenutno na ministrstvu namenjajo preventivi, ne bodo mogli spregledati vprašanja homeopatije in njenega pomena za izboljšanje položaja na področju preventive. Homeopatija je po prepričanju SHD prav tu izredno močna, saj lahko brez stranskih učinkov povrne stanje psihofizičnega ravnovesja, še preden bi morebitno neravnotežje sprožilo nastanek hujših bolezenskih stanj.
Bolniki in homeopatija
Kako bolniki pridejo do zdravnika homeopata in na osnovi česa se odločijo zanj? Trenutno je Slovensko homeopatsko društvo edina pravna oseba, ki združuje zdravnike, ki zdravijo homeopatsko. Bolniki večinoma pridejo do naslova zdravnika homeopata prek društva ali po priporočilu človeka, ki je imel s tovrstnim zdravljenjem dobre izkušnje. Takšnih je iz dneva v dan več, saj člani SHD, ki zdravijo homeopatsko, poročajo o čedalje večjem zanimanju bolnikov. Najuspešnejši zdravijo po petsto in več novih bolnikov na leto, kar je velik uspeh, če upoštevamo, da morajo vsi plačati zdravljenje iz svojega žepa.
S tem pa smo se dotaknili vprašanja, ki bi ga društvo želelo čim prej rešiti. Menimo, da si homeopatija zaradi ugleda, ki ga uživa med bolniki, pa tudi zaradi ureditve v državah Evropske unije, s katerimi se radi primerjamo, in v skladu s katero bomo morali pred priključitvijo vanjo prilagoditi pravni red, zasluži vključitev v sistem zdravstvenega varstva RS. Cena tovrstnega zdravljenja je razmeroma nizka, zlasti če upoštevamo učinkovitost homeopatskih zdravil. Zaradi hitrega naraščanja stroškov v zdravstvu ter omejenih sredstev proračuna in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije verjamemo, da bo vključitev homeopatije v zdravstveni sistem nujna za zagotavljanje ravni zdravstvenega varstva, kakršno zahtevajo naši bolniki. Tudi na tem področju moramo v korak z Evropo.
Vir:
VIVA, Samo Ham: Klasična medicina in homeopatija
"Homeopatijo bi morali poučevati na univerzi. Nikomur je ne bi bilo treba uporabljati, toda vsak zdravnik bi jo moral poznati," je poudaril dr. Michael Frass, profesor na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju in od leta 1991 direktor Oddelka za intenzivno interno medicino v bolnišnici na Dunaju, ki je bil pred kratkim na strokovnem obisku v Sloveniji. Na začetku 20. stoletja se je morala homeopatija umakniti pod pritiski hitro razvijajoče se klasične medicine in pomanjkanja denarja.
Toda zadnja leta številni bolniki in zdravniki iščejo še druge možnosti zdravljenja. V Evropi se je homeopatija najbolj uveljavila v Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, Veliki Britaniji in na Nizozemskem. V vseh teh deželah so homeopatska zdravila na voljo v skorajda vseh lekarnah, homeopatijo pa fakultativno poučujejo na medicinskih fakultetah. V teh državah osnovno zdravstveno zavarovanje bodisi v celoti bodisi delno krije stroške homeopatsko zdravljenje.
V teh državah osnovno zdravstveno zavarovanje bodisi v celoti bodisi delno krije stroške homeopatsko zdravljenje. Homeopatija je še najmanj prisotna v skandinavskih in slovanskih deželah ter na Madžarskem, kjer homeopatskih zdravil tako rekoč ni mogoče dobiti. V državah, kjer je homeopatija legalizirana (med njimi sta tudi Avstrija in Italija), so že sprejeli homeopatske farmakopeje, ki natančno predpisujejo sestavo in postopek izdelave homeopatskih zdravil. Homeopatska zdravila so na voljo samo v lekarnah.
V Sloveniji je homeopatija še brez statusa. To pomeni, da zdravil ni mogoče kupiti v lekarnah in da se lahko za homeopata izdaja tako rekoč vsakdo. Slovensko homeopatsko društvo si že vse od nastanka prizadeva za legalizacijo homeopatije, saj bo le tako mogoče vzpostaviti nadzor in preprečiti zlorabe.
Tudi zato so 21. marca 2002 v Zdravstvenem domu Center na Metelkovi ulici v Ljubljani priredili predavanje o homeopatskem zdravljenju na univerzitetni kliniki. O svojem delu in izkušnjah je pred polno predavalnico (predvsem zdravnikov) spregovoril dr. Michael Frass, profesor na Medicinski fakulteti Univerze na Dunaju in od leta 1991 direktor Oddelka za intenzivno interno medicino v bolnišnici na Dunaju.
Vsak primer je drugačen
Dr. Frass pravi, da je najprej zdravnik in šele potem homeopat. Pri nekaterih bolnikih res najprej poskusi s homeopatijo, vendar se morajo učinki pokazati zelo hitro, v 24 urah; če se to ne zgodi, se loti klasičnega zdravljenja. Spet drugič najprej pozdravi vidne simptome in nato poskusi še s homeopatsko metodo. Vsakič se mora odločiti drugače, kajti vsak primer, s katerim se sreča, je drugačen.
Dr. Frass meni, da bi se smeli s homeopatijo ukvarjati le zdravniki; pri vsakem obolenju je namreč potrebna natančna diagnoza. Homeopatija ni in ne sme biti edina možnost, vendar je dr. Frass prepričan, da lahko zelo pomaga. Tudi zato bi morali homeopatijo poučevati na univerzi - nikomur je ne bi bilo treba uporabljati, toda vsak zdravnik bi jo moral poznati. Poleg tega bi to preprečilo, da bi se s homeopatskim zdravljenjem ukvarjali nestrokovnjaki.
V središču bolnik
Homeopatija ne zdravi le indikacij, temveč išče in odpravlja izvor težav, te pa so po homeopatski filozofiji v nas samih. V klasični medicini je v središču pozornosti diagnoza, v homeopatiji bolnik. Zato za homeopate velja pravilo: "Ne zdraviš bolezni, marveč bolnika!" Dr. Frass od svojih študentov zahteva, naj se ukvarjajo s človekom, in ne s statistikami in raziskavami. Zdravnika mora zanimati zdravje, ne bolezen.
Le eno zdravilo
Dr. Frass je opozoril, da mora zdravnik vedno uporabljati eno samo homeopatsko zdravilo. Kombinacije zdravil je namreč, podobno kot v klasični medicini, vedno težko nadzorovati. Seveda pa lahko zdravnik kombinira homeopatsko in klasično zdravljenje.
Homeopatija ne zdravi le simptomov, temveč išče izvor težav. Klasična medicina težave navidezno pozdravi, vendar jih v resnici le potlači. Prav zato, pravi dr. Frass, je pri negi težjih bolnikov na intenzivni negi najbolje uporabljati oboje. S homeopatskim zdravljenjem je treba obvezno seznaniti tudi medicinske sestre in bolnikove svojce, saj morajo poznati stranske učinke.
Prehrana
Na koncu je dr. Frass spregovoril še o prehranjevanju med homeopatskim zdravljenjem. Priporoča domačo in sezonsko hrano ter veliko sadja (vendar ne po tretji uri popoldne), odsvetuje pa pretirano uživanje začimb, mesa in krompirja ter rafiniranih živil. Med homeopatskim zdravljenjem naj ne bi pili kave, saj utegne priti do reakcije z nekaterimi snovmi. Zdravilo je treba vzeti najmanj 15 minut pred obrokom ali po njem.
Kako veste, da nimate opraviti s homeopatijo:
- Če je prvi pogovor krajši od dvajset minut - homeopati morajo poslušati bolnika, na osnovi njegovega pripovedovanja prepoznati težave in ga opozoriti na morebitno nevarnost.
- Če je bolnik naročen na naslednji pregled šele čez štirinajst dni - učinki homeopatskega zdravljenja se pokažejo zelo hitro, običajno že v nekaj urah, zato mora biti naslednji pregled čim prej.
- Zelo visoka cena pregleda.
- Zelo visoka cena zdravil.
Potrpežljivost, izkušnje in dobri farmacevti
Po Frassovih besedah je za dobrega homeopata potrebno troje: potrpežljivost, izkušnje in dobri farmacevti. Ti morajo pripravljati zdravila po treh osnovnih pravilih:
1. poznati morajo izbor sestavin,
2. upoštevati morajo vse kriterije priprave,
3. sestavine morajo vedno pretresti.
Neresnice o homeopatiji:
- V homeopatijo je treba verjeti.
- Nič ni na tem - ni res, saj izkušnje kažejo drugače.
- O homeopatiji ni študij in raziskav - obstajajo, vendar jih bo treba opraviti še več.
- To je samo placebo - ni res, raziskave kažejo, da je homeopatija uspešnejša od placeba.
- Homeopatija deluje samo zaradi zdravnikove prijaznosti - ni res, zdravnik mora resda prisluhniti bolniku, vendar dr. Frass priznava, da se včasih primeri, da se z bolniki ne pogovori.
HOMEOPATSKO ZDRAVLJENJE - V ROKAH ZDRAVNIKA
Beseda homeopatija je sestavljena iz korenov dveh grških besed: homoios (podobno) in pathos (trpljenje, bolezen). Kot pove že ime, je to način zdravljenja, pri katerem se skuša zdravnik homeopat s posebnim homeopatskim zdravilom čim bolj približati vzroku bolezni in ga tako tudi odpraviti. Postopek, po katerem zdravnik homeopat izbere zdravilo za posameznega bolnika, je unikaten, saj skuša najti zdravilo, ki je karseda pisano na kožo bolnika, "ukrojeno po njegovi meri", z vsemi njegovimi posebnostmi vred. Zaradi tega fraza, da "homeopatija zdravi bolnika, in ne bolezni", ni demagoška.
Celovita teorija, na kateri temelji homeopatija in je predstavljena v Organonu umetnosti zdravljenja avtorja Samuela Hahnemanna, "bibliji" homeopatije, je skladna z biološkimi zakoni. Verjetno je prav to razlog, da jo uradna medicina že vse od začetkov pred dvestotimi leti napada in preganja. Ta celovita teoretska osnova homeopatije je enaka že vsaj sto petdeset let in se ne spreminja - zdravljenje v skladu z njo je bilo enako uspešno v devetnajstem stoletju kot danes. Homeopatija bolnikovih simptomov in znakov ne razume kot bolezen in jih zato ne zatira. Vzroke za bolezensko stanje vidi globlje in z delovanjem nanje popelje organizem (tu so mišljene tako duševne kot bolj fizične sestavine organizma) do stanja ravnovesja, ko tudi simptomi in znaki, biološki znanilci nereda, izginejo.
Kakšne "bolezni" zdravi homeopatija?
Uspešno zdravi vse bolezni, ki so še na funkcionalni ravni. Če pa je bolezenski proces v organizmu že dalj časa in povzroči organske okvare, utegne biti zdravljenje s homeopatijo težavnejše in dolgotrajnejše, seveda pa je lahko - tako kot vsak poseg v človeško telo -, tudi neuspešno. Pri sladkorni bolezni tipa I, pri kateri celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin, v celoti prenehajo delovati, je nemogoče pričakovati, da nam jih bo uspelo obuditi, ker so pač mrtve. Toda obstajajo številna bolezenska stanja, ki so manj dokončno okvarila tkiva in organe, zato jih homeopatija lahko razmeroma uspešno zdravi. To so lahko tudi zelo huda bolezenska stanja, s kakršnimi se ukvarjajo oddelki za intenzivno medicino.
Homeopatija v Sloveniji
Homeopatija ima v Sloveniji lepo tradicijo, saj je bila razširjena že v 19. stoletju. Omenja jo tudi France Prešeren, saj je bil njegov prijatelj, prior Matej Faust Gradišek, znan homeopat v Šmartnem pod Šmarno goro. V drugi polovici prejšnjega stoletja je homeopatija tako rekoč zamrla; znova se je začela prebujati šele po letu 1991, ko je bilo ustanovljeno Slovensko homeopatsko društvo (SHD). V statutu društva piše, da je osnovni namen društva preučevanje in pospeševanje homeopatije kot znanstvene veje zdravstvenega sistema, kamor nedvomno sodi, če si le od bliže pogledamo položaj v drugih državah Evropske unije. SHD zato prireja izobraževanje na ravni, ki jo je določil Evropski odbor za homeopatijo iz Bruslja, s predavanji priznanih domačih in tujih strokovnjakov obvešča širšo javnost o bistvu homeopatskega zdravljenja ter deluje na publicističnem področju in na primarni ravni (zdravljenje bolnikov).
Deljena mnenja
V SHD je trenutno včlanjenih približno 60 članov. Po statutu društva so to lahko le strokovnjaki medicinskih ved (zdravniki, stomatologi, veterinarji, farmacevti). SHD zastopa stališče, da spada homeopatsko zdravljenje izključno v roke zdravnika, ki mora biti poleg tega, da je opravil študij medicine, tudi ustrezno homeopatsko izobražen.
Zato se ne strinjajo z ministrstvom za zdravje, zdravstvenim svetom in komisija za medicinsko etiko, ki menijo, naj se s homeopatijo ukvarjajo le zdravilci. Zdravnik homeopat je najprej zdravnik, ki je zaprisegel Hipokratu, šele nato tudi homeopat. K zdravnikom homeopatom se namreč zatečejo tudi hudo bolni - in samo zdravnik bo znal pravilno presoditi, kakšno zdravljenje je zanje najboljše. Včasih namreč po prepričanju SHD ne gre brez kirurgije ali kakega drugega postopka klasične medicine.
Strokovni nadzor
V SHD je nekaj članov, ki imajo za seboj dolgoletno uspešno prakso s homeopatskim zdravljenjem. Zavedajo se, da se utegne primeriti, da kak bolnik ne bo zadovoljen z zdravljenjem. SHD je zato ustanovilo štiričlansko komisijo za strokovni nadzor (dva člana sta strokovna mentorja društva iz Nemčije in Avstrije, dva pa sta iz Slovenije), ki daje strokovno mnenje o utemeljenosti pritožb.
Za dosego temeljnega namena ustanovitve društva je potreben tudi dialog z ministrstvom za zdravje. Tega še ni, vendar v SHD verjamejo, da zaradi velikega pomena, ki ga trenutno na ministrstvu namenjajo preventivi, ne bodo mogli spregledati vprašanja homeopatije in njenega pomena za izboljšanje položaja na področju preventive. Homeopatija je po prepričanju SHD prav tu izredno močna, saj lahko brez stranskih učinkov povrne stanje psihofizičnega ravnovesja, še preden bi morebitno neravnotežje sprožilo nastanek hujših bolezenskih stanj.
Bolniki in homeopatija
Kako bolniki pridejo do zdravnika homeopata in na osnovi česa se odločijo zanj? Trenutno je Slovensko homeopatsko društvo edina pravna oseba, ki združuje zdravnike, ki zdravijo homeopatsko. Bolniki večinoma pridejo do naslova zdravnika homeopata prek društva ali po priporočilu človeka, ki je imel s tovrstnim zdravljenjem dobre izkušnje. Takšnih je iz dneva v dan več, saj člani SHD, ki zdravijo homeopatsko, poročajo o čedalje večjem zanimanju bolnikov. Najuspešnejši zdravijo po petsto in več novih bolnikov na leto, kar je velik uspeh, če upoštevamo, da morajo vsi plačati zdravljenje iz svojega žepa.
S tem pa smo se dotaknili vprašanja, ki bi ga društvo želelo čim prej rešiti. Menimo, da si homeopatija zaradi ugleda, ki ga uživa med bolniki, pa tudi zaradi ureditve v državah Evropske unije, s katerimi se radi primerjamo, in v skladu s katero bomo morali pred priključitvijo vanjo prilagoditi pravni red, zasluži vključitev v sistem zdravstvenega varstva RS. Cena tovrstnega zdravljenja je razmeroma nizka, zlasti če upoštevamo učinkovitost homeopatskih zdravil. Zaradi hitrega naraščanja stroškov v zdravstvu ter omejenih sredstev proračuna in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije verjamemo, da bo vključitev homeopatije v zdravstveni sistem nujna za zagotavljanje ravni zdravstvenega varstva, kakršno zahtevajo naši bolniki. Tudi na tem področju moramo v korak z Evropo.
Vir:
VIVA, Samo Ham: Klasična medicina in homeopatija