NOVI KODEKS ZDRAVNIŠKE ETIKE

14.10.2016 23:22

Zdravniška zbornica Slovenije je na 85. redni seji skupščine, 6. oktobra 2016, sprejela Kodeks zdravniške etike, uradno bo začel veljati z objavo v novembrski številki njenega glasila ISIS. Novi kodeks zdravnikom odpira pot za zdravljenje s homeopatijo in drugimi alternativnimi metodami zdravljenja.

Decembra 2014 je Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije, ki je najvišji organ zdravniške zbornice z 90 neposredno izvoljenimi poslanci, prof. dr. Matjažu Zwitterju zaupala nalogo, da vodi skupino za prenovo Kodeksa medicinske deontologije Slovenije. Po skoraj dveh letih usklajevanj v različnih odborih zbornice in Slovenskega zdravniškega društva je Skupščina ZZS 6. oktobra 2016 s potrebno dvotretjinsko večino vseh poslancev prenovljeni Kodeks zdravniške etike tudi dokončno sprejela.

 

Novinar Mladine Staš Zgonik v intervjuju s prof. dr. Zwitterjem ugotavlja, da nekatera konservativna stališča zdravnikov ostajajo nespremenjena, nekaj pa je tudi prelomnih sprememb. Novi kodeks zdravnikom tako odpira pot za zdravljenje s homeopatijo in drugimi alternativnimi metodami zdravljenja. V nadaljevanju je le del pogovora s prof. dr. Zwittrom, ki je bil objavljen v 14. oktobra v Mladini:

 

»So bili kakšni členi posebej kontroverzni? Pri katerem vprašanju je bilo najtežje doseči soglasje?

 

Največ smo se zatikali pri vprašanju, ali sme zdravnik izvajati tudi nekatere metode, ki ne sodijo v uradno šolsko medicino. V prejšnjem kodeksu je bilo zelo izrecno zapisano, da zdravnik zavrača vse metode mazaštva in neznanstvene medicine, novi kodeks pa je po dolgih debatah in številnih prilagoditvah besedila dopušča dopolnilno zdravljenje. Dopolnilno zdravljenje je tisto, ki ga nekdo izvaja hkrati z uradnim medicinskim zdravljenjem, lahko pa tudi namesto uradnega zdravljenja, če zanj ni indikacij. Vsakega nemira, vsake zaskrbljenosti, nespečnosti, pač ni nujno takoj zdraviti z zdravili. Na področju pomirjeval in uspaval je ogromno težav. Človek, ki mu predpišejo tovrstno zdravljenje, na njem pogosto ostane do konca življenja. O odvisnosti od zdravil se malo piše, pa gre za velik problem.

 

Skratka, zdravniki bodo dobili možnost predpisovanja placeba?

 

Prepričan sem, da gre pri uspešnosti alternativnih metod zdravljenja za učinek placeba, pa naj gre za homeopatijo ali za polaganje rok. A tega učinka ne smemo zanemariti, saj v številnih primerih lahko zelo koristen, hkrati pa popolnoma neškodljiv. Če je to dovoljeno zdravilcem, zakaj tega ne bi smel uporabiti zdravnik? Če to kombiniramo s členom kodeksa, po katerem zdravnik ne sme izkoriščati pacienta za osebne koristi, potem v tem ne vidim nič spornega. Seveda, če bi zdravnik s homeopatijo zdravil na primer malarijo, kar se je pred leti v Sloveniji že zgodilo, bi bilo to tudi po novem kodeksu povsem nedopustno. Rekel bi, da smo glede tega vprašanja dosegli dober kompromis.

 

Velikokrat pacient potrebuje zgolj malo daljši pogovor, za katerega pa običajno v rednem delovnem času ambulante ni časa. Zdaj ga bo zdravnik lahko naročil v svojo popoldansko ambulanto, v katerem si bo zanj lahko vzel več časa.

 

Imate kakšne ocene deleža zdravnikov, ki jih zanima katera od kategorij dopolnilnega zdravljenja?

 

Točnih podatkov nimam. Po moji oceni je temu naklonjena najmanj tretjina zdravnikov v osnovnem zdravstvu, manj pa pri zdravnikih, ki delajo v bolnišnicah.

 

Kot ste že omenili, novi zdravniški kodeks določa, da zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za svojo osebno korist. Kako se to sklada z zasebnim zdravstvom, z zaračunavanjem velikih zneskov za nekajminutni pregled?

 

Jasno je, da v etični kodeks ni mogoče zapisati omejitve cen. Postavljanje cene ostaja stvar individualne presoje. Za nekoga bo to okoriščanje, za drugega normalen zaslužek nekoga, ki je dolga leta posvetil izpopolnjevanju na svojem področju medicine.

 

Najbrž lahko tudi v Sloveniji najdemo primere, pri katerih bi se večina strinjala, da so cene previsoke. Še vedno pa obstaja širok razpon sprejemljivosti. Ne nazadnje postaja zdravje v marsikaterem segmentu tržna kategorija, in boljše storitve lahko dosegajo višje cene. Ta člen kodeksa je bolj namenjen preprečevanju napeljevanja pacientov na nepotrebno zdravljenje in na nepotrebne preiskave s ciljem zaslužka. Tudi med zdravniki obstajajo ljudje, ki se na primer ukvarjajo z diagnozo s pomočjo bioresonance, nato pa bolniki s takimi ničvrednimi izvidi pridejo do svojega osebnega zdravnika in zahtevajo nadaljnje preiskave. Tu pa gre zagotovo za okoriščanje na račun bolnika.«

 

Šesti člen kodeksa zdravniške etike določa, da so dopolnilni postopki dopustni le ob izvajanju preverjenih načinov diagnostike in zdravljenja ter pri polni obveščenosti bolnika. Alternativni postopki kot nadomestek preverjenih načinov diagnostike ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni. Četrti člen pa določa, da zdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi.

 

Vir:

MLADINA, 14. oktober 2016, Staš Zgonik: Dr. Matjaž Zwitter, onkolog

Zdravniška zbornica Slovenije, 13. oktober 2016, Skupščina zbornice je sprejela nov Kodeks zdravniške etike

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih