ZARADI HOMEOPATIJE NIČ VEČ OB LICENCO

18.12.2014 03:37

Novinarka Dnevnika Nina Knavs v današnjem prispevku piše, da so v zdravniški zbornici včeraj dali zeleno luč za ukvarjanje zdravnikov s homeopatijo. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo v spremembah zakonodaje sledili včerajšnji odločitvi zdravništva.

Prispevek novinarke Nine Knavs »Zaradi homeopatije nič več ob licenco«, ki je bil objavljen 18. decembra 2010 v Dnevniku, v nadaljevanju navajamo v celoti:

 

»V zdravniški zbornici so se včeraj odločili za korak k mehkejšemu odnosu do zdravilstva. Doslej se je moral zdravnik, ki se je želel ukvarjati s homeopatijo, odpovedati licenci in prenehati z delom v zdravstvu. Predpogoj za ukvarjanje s homeopatijo je sicer že danes opravljena medicinska fakulteta, v prihodnje pa bodo lahko zdravniki najverjetneje kombinirali obe področji.

 

Skupščina zdravniške zbornice je predlog ministrstvu za zdravje, naj ukinejo odvzemanje licenc zaradi ukvarjanja s homeopatijo, včeraj podprla s 40 glasovi za, 18 zdravnikov pa je bilo proti. Na ministrstvu za zdravje napovedujejo, da bodo v spremembah zakonodaje, čeprav je pri tem še veliko dilem, sledili včerajšnji odločitvi zdravništva.

 

Zdravilske metode očitno zanimajo velik del slovenskih zdravnikov, kažejo podatki zdravniške zbornice. 30 odstotkov anketiranih zdravnikov se je že izobraževalo o kaki alternativni metodi, kar 77 odstotkov pa bi se takega izobraževanja udeležilo, če bi ga pripravili zdravniki. 46 odstotkov vprašanih bi se odločilo tudi za podiplomski študij iz alternativne medicine za svoje področje, odvzemanju licenc zaradi ukvarjanja s homeopatijo pa je nasprotovalo 55 odstotkov anketiranih zdravnikov.

 

Še vedno po načelih iz 18. stoletja

 

V včerajšnji burni razpravi, ki jo je sprožila samoprijava obalnega zdravnika in homeopata Joachima Grossa, sicer nihče od navzočih ni trdil, da je homeopatija učinkovita onstran placeba. A medtem ko so nekateri menili, da bo za bolnike kvečjemu varneje, če bo namesto skrivanja ukvarjanje s homeopatijo kljub licenci legalno, drugi zdravniki v ukinjanju omejitev za ukvarjanje s homeopatijo vidijo odpiranje Pandorine skrinjice. Predsednik zbornice prim. Andrej Možina je oba »tabora« opozoril, da je bila ta razprava predolgo v predalu, čeprav se po neuradnih ocenah s homeopatijo prikrito ukvarja več kot sto slovenskih zdravnikov.

 

Po besedah infektologinje prof. dr. Bojane Beović ni sicer nikakršnega utemeljenega razloga, da bi homeopatijo v zakonodaji ločevali od drugih zdravilskih metod. »Živi od 18. stoletja, pa se ni prav nič razvila,« je opozorila. Medicina, ki se, nasprotno, stalno prilagaja novim spoznanjem, je tista, ki je pripeljala do bistveno višje življenjske dobe v primerjavi s predniki, je spomnila Beovićeva.

 

»Na stotine študij kaže, da ni učinek homeopatije nič boljši od placeba,« je ugotavljal tudi otorinolaringolog Ciril Trček. Ukvarjanje zdravnika z alternativnimi metodami je po njegovem neprofesionalno. Vključevanje alternativne medicine pa je podobno, kot bi zahtevali, naj sodni postopek teče po »alternativnem pravu«, je bil slikovit.

 

A na koncu so prevladala »mehkejša« stališča. Imunolog prof. dr. Alojz Ihan se sicer strinja, da homeopatija ni znanstveno utemeljena metoda. A po njegovem je ključno vprašanje, ali naj zdravnik zaradi prostočasnega ukvarjanja z nečim »drugačnim, kar nam ni všeč«, izgubi licenco. Tudi zdravnik homeopat pa bi moral pri angini pacientu na primer svetovati učinkovito zdravljenje z antibiotiki, ne pa »si zatiskati oči ne glede na posledice«, dodaja Ihan. »Če bi zaradi zamejevanja na homeopatijo zdravnik kaj spregledal in bi šlo za očitno napako, bi mu lahko zbornica še vedno odvzela licenco.«

 

Psihiatrinja in nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik pa je kot predstavnica odbora za integrativno medicino spomnila, da ima tudi medicina včasih težave z dokazi o učinkovitosti. Analize na primer kažejo, da so lahko antidepresivi samo za dva do tri odstotke bolj učinkoviti od placeba. Po njenem tudi ni toliko pomembno, ali gre pri učinku za placebo ali aktivacijo pacientovih notranjih moči: »Ključno je, da ne kršimo etičnih pravil. Integrativna medicina ni nekaj, kar bi morali preganjati, ampak nekaj, o čemer bi se morali poučiti. Takšno priložnost bi morali dati študentom obeh medicinskih fakultet. Če pacient ne bo prepričan, da se o tem z zdravnikom lahko pogovori, se ne bo, in bo lahko izpostavljen tudi nevarnim vplivom.«

 

Nezaščiteni bolniki

 

Ob sedanji zmedi v zdravilstvu so bolniki pred nevarnimi pristopi med zdravilci nezaščiteni. Leta 2007 sprejeti zakon o zdravilstvu je sicer veliko obetal, a ga v praksi nihče ne upošteva, nadzora nad zdravilci pa ni.

 

Varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer skrbi, da so ljudje izpostavljeni šarlatanom: »Če je kdo dovzeten, so to bolnik, ki nima česa zgubiti, in njegovi svojci.«

 

Podeljenih licenc za zdravilce je zanemarljivo malo glede na to, koliko zdravilcev deluje v Sloveniji, je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Nina Pirnat. »Njihove usposobljenosti se doslej enostavno ni dalo preveriti. Poskusi ustanovitve zdravilske zbornice niso bili uspešni, ljudi, ki bi lahko skrbeli za regulacijo področja, pa je bilo zelo malo. Tako bi zelo majhne skupine pri vsaki metodi nadzorovale same sebe, kar bi vodilo v nepreverljivost njihovih ugotovitev.« Trenutno razmišljajo o možnosti, da bi zdravilstvo razdelili na dve »veji«. Ključne metode, kot je denimo homeopatija, bi nadzorovalo zdravništvo, vrsto drugih zdravilskih metod pa bi deregulirali. Delovale bi v okviru gospodarskih družb, pri čemer pa bi še vedno predpisovali higienska pravila oziroma druge kriterije za delo z ljudmi. Spremembe bi bile lahko po oceni Pirnatove sprejete že prihodnje leto.

 

Vir:

Dnevnik, 18. december 2014, Nina Knavs, Zaradi homeopatije nič več ob licenco

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo in beleženjem piškotkov.V redu Več o piškotkih