SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA IN NEKONVENCIONALNE METODE ZDRAVLJENJA

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, World Health Organization), katere članica je tudi Slovenija, je leta 2002 izdala prvo Strategijo za tradicionalno, komplementarno in alternativno medicino za obdobje 2002–2005 (WHO Traditional Medicine Strategy 2002–2005) ter konec leta 2013 že drugo za obdobje 2014-2023 (WHO Traditional Medicine Strategy: 2014-2023), v kateri je vključena tudi homeopatija. WHO ugotavlja, da uporaba nekonvencionalnih metod zdravljenja v razvitih državah strmo narašča, zato želi opredeliti vlogo teh metod zdravljenja ter določiti strategijo glede politike, varnosti, učinkovitosti, kvalitete, dostopnosti in racionalne uporabe. Pri tem našteva številne probleme, ki se lahko pojavljajo in daje smernice, kako naj bi se reševali.

Kar se tiče politike, meni, da bi bila potrebna integracija tradicionalne in komplementarne/alternativne medicine v nacionalne zdravstvene sisteme držav članic.
Glede varnosti, učinkovitosti in kvalitete tradicionalnih in komplementarnih metod zdravljenja meni, da je treba spodbujati varnost, učinkovitost in kvaliteto tradicionalne in komplementarne medicine s širjenjem osnovnega znanja o teh metodah zdravljenja in zagotavljanjem regulativnih standardov in standardov kvalitete.
Glede dostopnosti do teh metod zdravljenja meni, da jo je treba povečati, s posebnim poudarkom na dosegljivosti za revnejši sloj, ki si ne more privoščiti dragega klasičnega zdravljenja. (To sicer velja za revne države, vendar pa lahko kmalu postane resen problem tudi v razvitejših državah oziroma pri nas, saj povprečen državljan Slovenije čedalje težje pride do ustreznega zdravljenja, ki bi bilo poleg tega tudi pravočasno, ne glede na to, da ima uradno do njega vso pravico.)
Racionalna uporaba tradicionalne in komplementarne medicine naj bi obsegala promocijo primernih metod nekonvencionalnega zdravljenja.

Implementacija strategije naj bi se najprej osredotočila na prvi točki. Z doseganjem varnosti, učinkovitosti in kvalitete naj bi se zagotovili potrebni temelji za večjo dostopnost in racionalno uporabo teh metod zdravljenja.

Leta 2001 je WHO, ob izdatni finančni pomoči Ministrstva za zdravje in socialne zadeve Kraljevine Norveške, izdala Svetovni pregled statusa tradicionalne in komplementarne/alternativne medicine (Legal Status of Traditional Medicine and Complementary/Alternative Medicine: A Worldwide Reviev).

Leta 2005 pa je izdala prvi Svetovni atlas tradicionalne, komplementarne in alternativne medicine (WHO Global Atlas of Traditional, Complementary and Alternative Medicine).

Februarja 2010 je WHO izdala strokovne smernice za izdelavo homeopatskih zdravil – Safety issues in the preparation of homeopathic medicines.

WHO je leta 1996 ustanovila WHO Kobe Centre na Japonskem, ki je globalna interdisciplinarna raziskovalna ustanova. Od leta 1999 dalje so v centru opravili kar nekaj mednarodnih raziskav in organizirali mednarodne simpozije o vlogi tradicionalne medicine v novem tisočletju. National Research Center in Complementary and Alternative Medicine (NAFKAM), ki je del Medicinske fakultete in ga financira norveško ministrstvo za zdravstvo, pa je bil februarja 2008 imenovan kot prvi WHO Collaborating Centre for Traditional Medicine.

WHO je skupaj z vlado Indije aprila 2022 ustanovila prvi WHO Global Centre for Traditional Medicine v Jamnagarju (Gujarat). Avgusta 2023 pa je WHO organizirala prvi WHO Traditional Medicine Global Summit v Indiji (Gandhinagar, Gujarat).

Povezave na publikacije in resolucije WHO: